sreda, 16. maj 2012

ELEKTRONSKA POŠTA




Na moji spletni strani bom najprej na kratko opisal celotno e-pošto in njej pomen ter se dotaknil kako je potekal razvoj do dandanes .Predstavil bom tudi kako deluje potekanje  e-pošte med pošiljatelji in prejemniki ter iz česa vsega je sestavljena. Dotaknil se bom tudi v čem so prednosti le te ter katere so oblike elektronskega poslovanja. 

UVOD

Elektronska pošta je najpomembnejša storitev, ki se uporablja na Internetu. Internetov poštni sistem vključuje poleg 38 milijonov ljudi, ki so vključeni vanj, tudi prevajalne vmesnike za različne sisteme elektronskih pošt, ki virtualno vključujejo poleg Interneta tudi vsako komercialno omrežje, vključno s CompuServe, America Online, Delphi, MCI, X.400 in drugimi.Elektronska pošta je ena izmed osnovnih storitev Interneta in je namenjena izmenjavi osebnih sporočil, t.j. pisem med dvema ali več partnerji. Princip pošiljanja elektronskih pisem je podoben pošiljanju običajnih pisem, s tem da ima elektronska pošta največjo prednost- hitrost in razprostranjenost po celem svetu. Ko pošto napišemo, jo odpošljemo z ukazom send  in takšno elektronsko pismo potuje neposredno iz računalnika v računalnik, iz enega elektronskega naslova do drugega. Prejemnik ga lahko prebere skoraj v istem trenutku, v bistvu pa v manj kot petih minutah – kjerkoli na svetu je že priključen na elektronsko pošto. Pomembna je tudi neprestana dosegljivost, saj se tudi elektronsko pismo shrani v poštni predal, dokler se naslovnik ne priključi na Internet in ne vključi programa za branje elektronske pošte. Poslano pismo, ki je čakalo v predalu, se mu bo odprlo v trenutku in prejemnik bo stalno informiran  o pismih, ki ga čakajo na branje, o prejetih pismih, odposlanih pismih. Prednost elektronske pošte je tudi v morebitnem preusmerjanju elektronskih pisem, saj si jih lahko preusmerimo tudi na kakšen drugi poštni naslov, v primeru, da smo dalj časa odsotni in ne bomo vključevali domačega računalnika.



SPLOŠNO O ELEKTRONSKI POŠTI
Elektronska pošta (angleško E-mail) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Večina sistemov elektronske pošte danes uporablja internet, po drugi strani pa je elektronska pošta ena najpogostejših uporab interneta.
To je ena od najbolj razširjenih storitev Interneta. Poleg tega je elektronska pošta tudi najpogostejši razlog, zakaj so se ljudje sploh odločili, da se povežejo z Omrežjem vse omrežij. Elektronska pošta oziroma e-pošta je namenjena izmenjavi sporočil, ki lahko vsebujejo tudi datoteke, čez računalniško omrežje. Ta izmenjava je postala tako priljubljena, zato ker lahko uporabnik pošlje sporočilo neposredno iz računalnika, ne da bi moral pismo natisniti, ga položiti v ovojnico, nanj prilepiti znamko in ga odnesti do poštnega nabiralnika
Elektronska pošta vam omogoča, da si lahko s posamezniki ali skupinami ljudi po vsem svetu izmenjujete sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v računalniku. Zato postaja e-pošta glavni način sporazumevanja med podjetji in ustanovami, sploh pa znotraj teh organizacij, ki so že skoraj vse opremljene s krajevnimi omrežij osebnih računalnikov.
Slika 2 : Struktura e-pošte in klasične pošte



ZGODOVINA ELEKTRONSKE POŠTE

Mnogi menijo, da je e–pošta bila začetnik interneta. Obstoječi e–poštni sistemi so bili v resnici pomembni pripomočki za nastanek interneta. E–pošta je začela delovati leta 1965, kot način komunikacije za časovno delitev virov velikih (angl. mainframe) računalnikov. Čeprav je točna zgodovina zelo nejasna, so se prvi sistemi uporabljali v SDC Q32 in v MIT CTSS.

Želja po komunikaciji je privedla do različnih načinov prenosa podatkov med osebami. Sprva zgolj govorna komunikacija se je zaradi lažjega prenosa podatkov med osebami, ki so bile na različnih krajih, kmalu spremenila v pisno izmenjavo. Sel je prenesel sporočilo od ene osebe k drugi. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so številna podjetja, ki so opremljena z računalniškimi sistemi in majhnimi računalniki, uporabljala predhodnika e-poštnih sporočil, ki je omogočal medsebojno pošiljanje sporočil uporabnikom, vključenim v ta sistem v enem podjetju. Ko so začela podjetja na centralne sisteme priključevati podružnice in hčerinska podjetja, je bilo mogoče pošiljanje e-poštnih sporočil med njimi po vsem svetu.
V tistem času je Oddelek za obrambo v ZDA raziskoval računalniška omrežja in ustvaril Arpanet – predhodnika današnjega interneta. Po podatkih, ki se nanašajo na začetke Arpaneta, je bilo prvo e-poštno sporočilo poslano leta 1971.
Na začetku 80. let je močan porast števila osebnih računalnikov ustvaril novo generacijo e-poštne tehnologije. Nekateri sistemi so bili povezani z omrežjem na klic, kjer je obstajala možnost pošiljanja le med dvema uporabnikoma, ki sta bila naročnika v istem sistemu. Približno v istem času so podjetja in posamezniki zasnovali sistem oglasne deske BBS (angl. Bulletin board system), ki se je uporabljal tako za pošiljanje in prejemanje sporočil kot za izmenjavo informacij.



DELOVANJE ELEKTRONSKE POŠTE

Elektronska pošta deluje na zelo podoben način kot običajna pošta, le da vlogo poštnih delavcev in centrov prevzemajo računalniki in ustrezni programi. Ko s posebnim programom pripravimo elektronsko sporočilo in ga opremimo z naslovom, ga ta program pošlje poštnemu strežniku (kot pismo oddamo v rumeni poštni nabiralnik od tam pa ga poštar odnese v najbližji poštni center). Ta poštni strežnik pogleda, kam je sporočilo naslovljeno in ga po telefonskem vodu pošlje v obliki zvočnega signala do drugega poštnega strežnika (npr. poštni center v Kranju pošlje pošto do poštnega centra v Postojni). Ta sporočilo po potrebi spet pošlje naprej, dokler ne pride do končnega poštnega strežnika, tistega, ki je naveden na naslovu (npr. pismo pripotuje na lokalno pošto v Podnanosu). Končni poštni strežnik shrani sporočilo v poštni predal naslovnika (pismonoša prinese pismo), kjer naslovnika počaka, dokler se ne poveže z internetom. Modem in računalnik odkodirata podatke in naslovnik lahko prebere sporočilo. Da bi poštni strežnik vedel, komu poslati sporočilo, moramo vedno napisati pravilen elektronski naslov. Če računalnik pri razpošiljanju pošte ne prepozna naslova, nam pošlje e-poštno opozorilo. 

 Slika 3: Delovanje elektronske pošte



PREDNOSTI ELEKTRONSKE POŠTE


Prednost e-pošte je predvsem v zelo preprosti uporabi in hitrem pretoku informacij. Zaposleni v kakem podjetju lahko sodelavcem ali podružnicam po vsem svetu po e-pošti  pošiljajo poslovne podatke, tekstovne datoteke, videoizrezke, predstavitve v PowerPointu in druge vrste datotek.



Elektronska pošta je sestavljena iz glave sporočila, vsebine sporočila in priponk. E-poštni račun lahko prek brskalnikov ali odjemalcev pregledujemo in urejamo ter pošiljamo e-poštna sporočila kamor koli in kjer koli po svetu. Prednost e-pošte pred drugimi načini komuniciranja je tudi v kratkosti in jasnosti sporočil ter minimalnih stroških. Uporabniki podatke lahko pošiljajo več prejemnikom hkrati, sporočila lahko shranijo v začasni mapi, preden jih odpošljejo, in shranijo prejeta sporočila v svoj arhiv. Prednost e-pošte je v tem, da uporabniku omogoča premislek, preden sporočilo odpošlje ali nanj odgovori, tj. da lahko sporočilo spremeni ali ga sploh ne odpošlje. Uporabnik lahko pošto tudi posreduje drugemu uporabniku ter shrani prejete priponke na disk svojega računalnika ali kak drug nosilec podatkov.

Pri e-pošti obstaja zelo razširjena storitev, imenovana poštni seznami (angl. mailing lists), ki omogoča pošiljanje e-sporočil na več naslovov hkrati. Seznam ima ponavadi obliko e-poštnega naslova, npr. ime-seznama@domena.končnica, kjer ime-seznama navadno pomeni ime skupine (npr. sosolci1E), znak @, da o prejemniki (skupina) dosegljivi prek interneta, domena in končnica pa pomenita mesto oz. domeno, kjer je narejen poštni seznam (npr. google.com, group.com, groups.msn.com, …). Poštni seznami so zelo razširjeni med šolajočo se populacijo.


DRŽI
NEDRŽI
Preprosta uporaba
x

hiter pretok informacij
x

več prejemnikom hkrati
x

pošiljanje e-sporočil samo na en naslovov

x
Ni možno shraniti v arhiv

x
Minimalni stroški
x












                              Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti e-pošte


OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA


q  Elektronsko trgovanje

V elektronski obliki je izvedljivih več vrst trgovanj med njimi tudi na veliko, na drobno in ne glede na vrsto blaga. Poslovanje se lahko izpelje s posamičnimi naročili, izvedljiva so borzna blagovna trgovanja, , samodejno trgovanje…

Prednosti globalnega elektronskega poslovanja so predvsem povečan trg, vstop na neomejeno velik trg, nizki obratovalni in zagonski stroški, ipd.

q  Elektronsko bančništvo

To so v širšem pomenu vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti. Del teh storitev je takšen, da ne potrebuje posebnega varovanja (npr. splošne informacije).

q  Finančni prenosi in plačilni promet

V Sloveniji je Agencija RS za plačilni promet razvila sistem za pošiljanje plačilnih nalogov po elektronski pošti, kar pa večim podjetjem prihrani nabavo papirnatih obrazcev plačilnega prometa.

q  Elektronsko borzništvo

Udeležencem borznega poslovanja je elektronski način dela zagotovil učinkovitejše delo. Vlagateljem so na voljo sprotne, sveže informacije o položaju njihovih naložb, hitrost poslovanja pa ugodno vpliva tudi na učinkovitejše delo s kapitalom.

q  Elektronsko poslovanje na domu
Na ta način poslovanja so se preusmerile predvsem tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo možno že prej opraviti po telefonu ali telefaksu (razne rezervacije, naročila, itd.)
q  Elektronsko založništvo
Tu gre za izdajo vzporednega elektronskega tiska ali pa izvirnega dela v digitalni obliki. E-založništvo posega v širšem smislu tudi na področje klasičnih medijev obveščanja.
q  Elektronsko zavarovalništvo
Sklepanje zavarovalnih pogodb poteka s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev. (Toplišek, 1998)

Slika 4: Primer elektronskega bančništva



ZAKLJUČEK

Elektronska pošta in poslovanje, sta v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno elektronsko komunikacijo in ob napredovanju tehnologije, lahko pričakujemo na tem področju še veliko novega.
Področje elektronskega komuniciranja je marsikomu izmed nas še neznano, vendar se nam iz dneva v dan odkriva s pomočjo spoznanj drugih, ki jim to področje ni več tuje.
S pomočjo te seminarske naloge in ob tem uporabljene strokovne literature sem dodelal še nekaj nerešenih vprašanj, ki so se mi porajala pred izdelavo naloge.
Spoznal sem predvsem obširno področje elektronske pošte in za nas vedno bolj pomembnega elektronskega poslovanja.
Ob pojmu elektronskega poslovanja pa se pojavi tudi problem, predvsem zaščite ter varovanja pred virusi oziroma zlorabami podatkov. Eno izmed možnih rešitev sem omenil že v tekstu same seminarske naloge, veliko vprašanj na tem področju pa je na žalost ostalo nerešenih, saj takšnih ljudi, ki bi s pomočjo znanja na računalniškem področju radi škodovali drugim uporabnikom, ni malo.
Vse kar je v povezavi z uporabo računalnika, tako informatika kot računalništvo samo, me zanima že zelo dolgo, zato sem se z velikim veseljem lotil tudi te seminarske naloge.
Elektronsko pošto uporabljam že zelo dolgo, zato sem se tudi nekoliko lažje srečal s samo elektronsko komunikacijo. To pa je tudi vzrok, da sem v seminarsko nalogo vključil različna področja na temo elektronskega komuniciranja, saj se mi je to zdelo potrebno glede na to, da so ta področja osnova za elektronsko komunikacijo.