ELEKTRONSKA POŠTA
Na moji spletni strani bom najprej na kratko
opisal celotno e-pošto in njej pomen ter se dotaknil kako je potekal razvoj do
dandanes .Predstavil bom tudi kako deluje potekanje e-pošte med pošiljatelji in prejemniki ter iz
česa vsega je sestavljena. Dotaknil se bom tudi v čem so prednosti le te ter katere so oblike elektronskega poslovanja.
UVOD
Elektronska pošta je najpomembnejša storitev, ki
se uporablja na Internetu. Internetov poštni sistem vključuje poleg 38
milijonov ljudi, ki so vključeni vanj, tudi prevajalne vmesnike za različne
sisteme elektronskih pošt, ki virtualno vključujejo poleg Interneta tudi vsako
komercialno omrežje, vključno s CompuServe, America Online, Delphi, MCI, X.400
in drugimi.Elektronska pošta je ena izmed osnovnih storitev Interneta in je
namenjena izmenjavi osebnih sporočil, t.j. pisem med dvema ali več partnerji.
Princip pošiljanja elektronskih pisem je podoben pošiljanju običajnih pisem, s
tem da ima elektronska pošta največjo prednost- hitrost in razprostranjenost po
celem svetu. Ko pošto napišemo, jo odpošljemo z ukazom send in takšno elektronsko pismo potuje neposredno
iz računalnika v računalnik, iz enega elektronskega naslova do drugega.
Prejemnik ga lahko prebere skoraj v istem trenutku, v bistvu pa v manj kot
petih minutah – kjerkoli na svetu je že priključen na elektronsko pošto.
Pomembna je tudi neprestana dosegljivost, saj se tudi elektronsko pismo shrani
v poštni predal, dokler se naslovnik ne priključi na Internet in ne vključi
programa za branje elektronske pošte. Poslano pismo, ki je čakalo v predalu, se
mu bo odprlo v trenutku in prejemnik bo stalno informiran o pismih, ki ga čakajo na branje, o prejetih
pismih, odposlanih pismih. Prednost elektronske pošte je tudi v morebitnem
preusmerjanju elektronskih pisem, saj si jih lahko preusmerimo tudi na kakšen
drugi poštni naslov, v primeru, da smo dalj časa odsotni in ne bomo vključevali
domačega računalnika.
SPLOŠNO O ELEKTRONSKI POŠTI
Elektronska pošta (angleško E-mail) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Večina sistemov elektronske pošte danes uporablja internet, po drugi strani pa je elektronska pošta ena najpogostejših uporab interneta.
To
je ena od najbolj razširjenih storitev Interneta. Poleg tega je elektronska
pošta tudi najpogostejši razlog, zakaj so se ljudje sploh odločili, da se
povežejo z Omrežjem vse omrežij. Elektronska pošta oziroma e-pošta je namenjena
izmenjavi sporočil, ki lahko vsebujejo tudi datoteke, čez računalniško omrežje.
Ta izmenjava je postala tako priljubljena, zato ker lahko uporabnik pošlje
sporočilo neposredno iz računalnika, ne da bi moral pismo natisniti, ga
položiti v ovojnico, nanj prilepiti znamko in ga odnesti do poštnega
nabiralnika
Elektronska
pošta vam omogoča, da si lahko s posamezniki ali skupinami ljudi po vsem svetu
izmenjujete sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v
računalniku. Zato postaja e-pošta glavni način sporazumevanja med podjetji in
ustanovami, sploh pa znotraj teh organizacij, ki so že skoraj vse opremljene s
krajevnimi omrežij osebnih računalnikov.
Slika 2 : Struktura e-pošte in klasične pošte |
ZGODOVINA ELEKTRONSKE POŠTE
Mnogi menijo, da
je e–pošta bila začetnik interneta. Obstoječi e–poštni sistemi so bili v
resnici pomembni pripomočki za nastanek interneta. E–pošta je začela delovati
leta 1965, kot način komunikacije za časovno delitev virov velikih (angl.
mainframe) računalnikov. Čeprav je točna zgodovina zelo nejasna, so se prvi
sistemi uporabljali v SDC Q32 in v MIT CTSS.
Želja po komunikaciji je privedla do različnih načinov
prenosa podatkov med osebami. Sprva zgolj govorna komunikacija se je zaradi
lažjega prenosa podatkov med osebami, ki so bile na različnih krajih, kmalu
spremenila v pisno izmenjavo. Sel je prenesel sporočilo od ene osebe k drugi. V
60. in 70. letih prejšnjega stoletja so številna podjetja, ki so opremljena z
računalniškimi sistemi in majhnimi računalniki, uporabljala predhodnika e-poštnih
sporočil, ki je omogočal medsebojno pošiljanje sporočil uporabnikom, vključenim
v ta sistem v enem podjetju. Ko so začela podjetja na centralne sisteme
priključevati podružnice in hčerinska podjetja, je bilo mogoče pošiljanje
e-poštnih sporočil med njimi po vsem svetu.
V tistem času je Oddelek za obrambo v ZDA raziskoval računalniška omrežja in ustvaril
Arpanet – predhodnika današnjega interneta. Po
podatkih, ki se nanašajo na začetke Arpaneta, je bilo prvo e-poštno sporočilo
poslano leta 1971.
Na začetku 80. let je močan porast števila osebnih
računalnikov ustvaril novo generacijo e-poštne tehnologije. Nekateri sistemi so
bili povezani z omrežjem na klic, kjer je obstajala možnost pošiljanja le med
dvema uporabnikoma, ki sta bila naročnika v istem sistemu. Približno v istem
času so podjetja in posamezniki zasnovali sistem oglasne deske BBS (angl.
Bulletin board system), ki se je uporabljal tako za pošiljanje in prejemanje
sporočil kot za izmenjavo informacij.
DELOVANJE ELEKTRONSKE POŠTE
Elektronska pošta deluje na zelo podoben način kot običajna
pošta, le da vlogo poštnih delavcev in centrov prevzemajo računalniki in
ustrezni programi. Ko s posebnim programom pripravimo elektronsko sporočilo in ga
opremimo z naslovom, ga ta program pošlje poštnemu strežniku (kot pismo oddamo
v rumeni poštni nabiralnik od tam pa ga poštar odnese v najbližji poštni
center). Ta poštni strežnik pogleda, kam je sporočilo naslovljeno in ga po
telefonskem vodu pošlje v obliki zvočnega signala do drugega poštnega strežnika
(npr. poštni center v Kranju pošlje pošto do poštnega centra v Postojni). Ta
sporočilo po potrebi spet pošlje naprej, dokler ne pride do končnega poštnega
strežnika, tistega, ki je naveden na naslovu (npr. pismo pripotuje na lokalno
pošto v Podnanosu). Končni poštni strežnik shrani sporočilo v poštni predal
naslovnika (pismonoša prinese pismo), kjer naslovnika počaka, dokler se ne
poveže z internetom. Modem in računalnik odkodirata podatke in naslovnik lahko
prebere sporočilo. Da bi poštni strežnik vedel, komu poslati sporočilo, moramo
vedno napisati pravilen elektronski naslov. Če računalnik pri razpošiljanju
pošte ne prepozna naslova, nam pošlje e-poštno opozorilo.
Slika 3: Delovanje elektronske pošte |
PREDNOSTI ELEKTRONSKE POŠTE
Prednost e-pošte je predvsem v zelo preprosti uporabi
in hitrem pretoku informacij. Zaposleni v kakem podjetju lahko sodelavcem ali
podružnicam po vsem svetu po e-pošti
pošiljajo poslovne podatke, tekstovne datoteke, videoizrezke,
predstavitve v PowerPointu in druge vrste datotek.
Elektronska pošta je sestavljena iz glave sporočila, vsebine sporočila in priponk. E-poštni račun lahko prek brskalnikov ali odjemalcev pregledujemo in urejamo ter pošiljamo e-poštna sporočila kamor koli in kjer koli po svetu. Prednost e-pošte pred drugimi načini komuniciranja je tudi v kratkosti in jasnosti sporočil ter minimalnih stroških. Uporabniki podatke lahko pošiljajo več prejemnikom hkrati, sporočila lahko shranijo v začasni mapi, preden jih odpošljejo, in shranijo prejeta sporočila v svoj arhiv. Prednost e-pošte je v tem, da uporabniku omogoča premislek, preden sporočilo odpošlje ali nanj odgovori, tj. da lahko sporočilo spremeni ali ga sploh ne odpošlje. Uporabnik lahko pošto tudi posreduje drugemu uporabniku ter shrani prejete priponke na disk svojega računalnika ali kak drug nosilec podatkov.
Pri e-pošti obstaja zelo razširjena storitev,
imenovana poštni seznami (angl. mailing lists), ki omogoča pošiljanje
e-sporočil na več naslovov hkrati. Seznam ima ponavadi obliko e-poštnega
naslova, npr. ime-seznama@domena.končnica, kjer ime-seznama navadno pomeni ime skupine
(npr. sosolci1E), znak @, da o prejemniki (skupina) dosegljivi prek interneta, domena
in končnica pa pomenita mesto oz. domeno, kjer je narejen poštni seznam
(npr. google.com, group.com, groups.msn.com, …). Poštni seznami so zelo
razširjeni med šolajočo se populacijo.
|
DRŽI
|
NEDRŽI
|
Preprosta uporaba
|
x
|
|
hiter pretok informacij
|
x
|
|
več prejemnikom hkrati
|
x
|
|
pošiljanje e-sporočil samo na en naslovov
|
|
x
|
Ni možno shraniti v arhiv
|
|
x
|
Minimalni stroški
|
x
|
|
Tabela 1:
Prednosti in pomanjkljivosti e-pošte
OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
q Elektronsko trgovanje
V
elektronski obliki je izvedljivih več vrst trgovanj med njimi tudi na veliko,
na drobno in ne glede na vrsto blaga. Poslovanje se lahko izpelje s posamičnimi
naročili, izvedljiva so borzna blagovna trgovanja, , samodejno trgovanje…
Prednosti
globalnega elektronskega poslovanja so predvsem povečan trg, vstop na neomejeno
velik trg, nizki obratovalni in zagonski stroški, ipd.
q Elektronsko bančništvo
To so v
širšem pomenu vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti. Del
teh storitev je takšen, da ne potrebuje posebnega varovanja (npr. splošne
informacije).
q Finančni prenosi in plačilni promet
V Sloveniji
je Agencija RS za plačilni promet razvila sistem za pošiljanje plačilnih
nalogov po elektronski pošti, kar pa večim podjetjem prihrani nabavo papirnatih
obrazcev plačilnega prometa.
q
Elektronsko borzništvo
Udeležencem
borznega poslovanja je elektronski način dela zagotovil učinkovitejše delo.
Vlagateljem so na voljo sprotne, sveže informacije o položaju njihovih naložb,
hitrost poslovanja pa ugodno vpliva tudi na učinkovitejše delo s kapitalom.
q
Elektronsko poslovanje na domu
Na ta način
poslovanja so se preusmerile predvsem tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo
možno že prej opraviti po telefonu ali telefaksu (razne rezervacije, naročila,
itd.)
q Elektronsko založništvo
Tu gre za
izdajo vzporednega elektronskega tiska ali pa izvirnega dela v digitalni
obliki. E-založništvo posega v širšem smislu tudi na področje klasičnih medijev
obveščanja.
q
Elektronsko zavarovalništvo
Sklepanje
zavarovalnih pogodb poteka s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih
pogojev. (Toplišek, 1998)
Slika 4: Primer elektronskega bančništva |
ZAKLJUČEK
Elektronska
pošta in poslovanje, sta v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno elektronsko
komunikacijo in ob napredovanju tehnologije, lahko pričakujemo na tem področju
še veliko novega.
Področje
elektronskega komuniciranja je marsikomu izmed nas še neznano, vendar se nam iz
dneva v dan odkriva s pomočjo spoznanj drugih, ki jim to področje ni več tuje.
S pomočjo te
seminarske naloge in ob tem uporabljene strokovne literature sem dodelal še
nekaj nerešenih vprašanj, ki so se mi porajala pred izdelavo naloge.
Spoznal sem
predvsem obširno področje elektronske pošte in za nas vedno bolj pomembnega
elektronskega poslovanja.
Ob pojmu
elektronskega poslovanja pa se pojavi tudi problem, predvsem zaščite ter
varovanja pred virusi oziroma zlorabami podatkov. Eno izmed možnih rešitev sem
omenil že v tekstu same seminarske naloge, veliko vprašanj na tem področju pa
je na žalost ostalo nerešenih, saj takšnih ljudi, ki bi s pomočjo znanja na
računalniškem področju radi škodovali drugim uporabnikom, ni malo.
Vse kar je v
povezavi z uporabo računalnika, tako informatika kot računalništvo samo, me
zanima že zelo dolgo, zato sem se z velikim veseljem lotil tudi te seminarske
naloge.
Elektronsko
pošto uporabljam že zelo dolgo, zato sem se tudi nekoliko lažje srečal s samo
elektronsko komunikacijo. To pa je tudi vzrok, da sem v seminarsko nalogo
vključil različna področja na temo elektronskega komuniciranja, saj se mi je to
zdelo potrebno glede na to, da so ta področja osnova za elektronsko
komunikacijo.